Leta 1936 – Bizjak Jože (oče), kot 20 letni mladenič je leta 1932 v Zagrebu naredil šolo in izpit za voznika. Štiri leta je vozil pri kranjskemu veletrgovcu Adamiču. Leta 1936 je kupil svoj kamion. Prvi avto je bil ameriške izdelave FORD INTERNATIONAL, ki je imel bencinski motor s 100 KS (konjskih moči).
Razvoj industrije je potreboval nove ceste. Oče Jože je s svojim avtom gradil prvo betonsko cesto Kranj – Ljubljana. Za cesto so cement vozili iz cementarne v Mojstrani, pesek – tolčenec pa iz kamnoloma v Zg. Kokri.
Po novozgrajeni cesti je oče Jože vsak dan prevažal izdelke kranjske industrije v Ljubljano, surovine za industrijo pa so prihajale z vlakom in jih je prevažal od železniške postaje do tovarn. Največ je prevažal gumarske izdelke (termoforje), tekstil in milo Oven.
Leta 1940 – začetek druge svetovne vojne
Kamion je bil odvzet in odpeljan v Sremsko Mitrovico, oče pa je bil mobiliziran in je vozil reševalno vozilo.
Po vojni je bilo veliko pomanjkanje vsega, potrebe po prevozih pa vseeno velike. Oče je zato skupaj s svojim prijateljem Ludvikom Staričem (Leteči Kranjec) iz ostankov nemškega osebnega avtomobila naredil poltovorni avto tako, da sta leseno karoserijo prežagala in na zadnji del namestila ‘kason’.
Spomladi leta 1950 je oče kupil kamion OPEL BLITZ z nosilnostjo 3,5 t.
S tem avtom je prevažal pošto. Decembra istega leta je z njim peljal svojo ženo Poldko h kranjskemu porodničarju, dr. Andrejašiču. Med vožnjo se jima je rodil sin Aleksander oziroma Sašo, kot ga pogosto kličejo. Ne samo ob rojstvu, tudi vsa nadaljnja leta sta bila oče in sin vedno skupaj z njima pa tovornjak. Kako dobro je oče učil svojega ‘Sašita’ in kako dober učenec je bil, priča tudi to, da je ob nesreči očeta Jožeta za volan sedel Sašo. Vendar, ker je bil star šele 7 let mu je pri tem pomagala mama, ona je vrtela volan, menjalnik in plin pa sta bila Aleksandrovo delo. Malemu vozniku je zaupala celo policija, in sicer je izdala dovoljenje, da takšna posadka prevaža pošto.
Leta 1973, ko se je oče Jože upokojil, je z avtoprevozništvom nadaljeval sin Aleksander Bizjak. Mlad, nadobuden fant je kaj kmalu razširil svoje storitve. Gumarska industrija se je zelo razvila v Kranju. Njene izdelke – predvsem avtomobilske gume in klinaste jermene je razvažal po celi Jugoslaviji. Spremljal je dogajanja v družbi in ker je bilo obdobje 1970 – 1980 obdobje intenzivnih gradenj je kupil kamion – MB 16 26 – prekucnik s prikolico in začel voziti cement za Merkurjeve prodajalne po Gorenjski nato pa za vse njihove stranke po Sloveniji in na Hrvaškem. Kmalu je bilo dela preveč za en avto in je tako leta 1984 kupil drugi avto MB 16-38 s polpriklopnikom. Zaposlil je prvega voznika, svojega nečaka Igorja Trilarja.
Aleksander pa ni vlagal samo v kamione ampak je bilo zanj zelo pomembno tudi redno vzdrževanje vozil. V vseh teh letih je skrbel, da je imel garažo, v najemu v Vogljah pri Kranju. Leta 1980 je kupil 3000m2zemlje v Zg. Bitnjah pri Kranju. Tri leta je čakal na gradbeno dokumentacijo in spomladi leta 1984 začel z gradnjo garaže in jo do zime tudi v celoti zgradil. V Bitnjah ni imel samo garaže ampak tudi prostor za vzdrževanje in pranje vozil. Tako je imel že leta 1984 visokotlačni stroj za pranje kamionov, zračno pištolo za mazanje tovornih vozil in prikolic, za pomoč pri menjavi gum pa je imel zračni kompresor z močjo 10 barov.
Čeprav je na gradbene dokumente čakal tri leta, se mu je to v kasnejših letih obrestovalo, ker objekt s pripadajočim parkiriščem še danes ustreza vsem zakonskim zahtevam in ga še danes lahko uporabljamo.
Leta 1980 se mu je rodil prvi sin Grega, leta 1985 pa drugi sin Rok. Že kot mala dečka sta bila vedno ob očetu v kamionu, ob sobotah pa sta mu pomagala pri pranju in vzdrževanju vozil.
Vsa ta leta je bil Aleksander kot obrtnik tudi sam aktiven voznik.
Z osamosvojitvijo so se pokazale potrebe po mednarodnih prevozih. Začutil je, da se v transportu kaže potreba po novih vrstah prevozov, in sicer po prevozih hitro pokvarljivega blaga. Zato je leta 1992 kupil prvi polpriklopnik hladilnik in začel s prevozi sadja in zelenjave iz Italije, 1994 pa cvetje iz Holandije,…
Iz leta v leto se je povečeval obseg poslovanja, število vozil, število zaposlenih ter novi poslovni partnerji. Vendar brez težav v teh letih ni šlo. To je bilo obdobje težav z dovolilnicami. Da so lahko opravljali več prevozov je kupoval najsodobnejša ekološka vozila standardov EURO 3, 4, 5.
Avtoprevozništvo Bizjak je postajalo iz leta v leto bolj prepoznavno v domačem in mednarodnem transportu. Svojo prepoznavnost si je ustvarilo s kakovostnim delom, ki pa je skupni rezultat dobrega dela prav vseh zaposlenih. Prav vsak izmed njih je prispeval svoj člen v verigi uspehov in rasti prevozništva Bizjak.
Glede na širitev in nove potrebe v transportu se je začela načrtovati izgradnja logističnega centra. Tudi tukaj je Aleksander naletel na težave, kje dobiti dovolj veliko zemljišče za realizacijo svojih ciljev. Leta 2005 je kupil zemljišče na Jesenicah, začel s pripravo dokumentacije za izgradnjo tega centra, leta 2007 začel z gradnjo, sledila je notranja oprema in odprtje novega logističnega centra na Jesenicah.
Močno povečan obseg dela, vozil ter zaposlenih, izgradnja ter selitev v nove poslovne prostore so glavni razlogi za prestrukturiranje podjetja in posledično ustanovitev družbe pod imenom SIGR transport in skladiščenje d.o.o., kratek naziv SIGR D.O.O.
Glavni cilj družbe je nadaljevanje dobrega dela, in sicer:
Glavna storitev je prevoz hitro pokvarljivega blaga v mednarodnem in domačem cestnem tovornem prometu.
Tovorna vozila in priklopniki so v celoti izdelana tako, da ustrezajo zahtevam za prevažanje hitro pokvarljivega blaga – cvetja, tako v dimenzijah vozila kot zagotavljanju ustreznega temperaturnega režima in ekoloških standardov sodobne družbe.
