Petnajst let se že potikam z volanom v roki. Doživel sem že marsikatero dobro in slabo izkušnjo.

Lepi so spomini na začetke špedicije, ko sem se pri dvajsetih letih usedel v kombi in odšel v Milano. Ta je pa »frišn« so si mislili stari mački, ko so me gledali na meji, skakati od špedicije do carine in verjetno še kam.

Petnajst let se že potikam z volanom v roki. Doživel sem že marsikatero dobro in slabo izkušnjo.

Lepi so spomini na začetke špedicije, ko sem se pri dvajsetih letih usedel v kombi in odšel v Milano. Ta je pa »frišn« so si mislili stari mački, ko so me gledali na meji, skakati od špedicije do carine in verjetno še kam. Vmes sem opravil izpit za tovornjak, ter nekaj let vozil 7,5-tončka. Majhen avto manjši problemi, velik avto večji problemi, so mi govorili vsi, ki so že vozili 16 in več metrske mrcine. In imeli so prav. A kdo bi takrat lahko zaustavil fanta, ki je živel za vonj po nafti. Najlepša leta življenja sem pustil za volanom, vendar mi ni žal. Lep poklic je to! Mnogi odhajajo v službo zdolgočaseni, kjer je dan enak dnevu. Tu pa nikdar ne veš kam boš »odrajžal« in za koliko časa. Včasih, pa vseeno ne poteka vse gladko. Dogajajo se neprijetnosti, kot so nesreče, okvare…

A tisti zlati časi prevozništva so žal minili, tako,da je voznik danes mnogo bolj obremenjen in posledično dalj časa odsoten od doma. Tudi sam sem bil med takimi vozniki, dokler nisem prišel v podjetje SIGR d. o. o.. Lepa beseda je lepo mesto našla in sedaj že slabi dve leti vozim večinoma Jägermeister.

In takole nekako poteka moja fura:

Izvoz hodim nakladat v malo vasico v Italijanskih Alpah z imenom Forni Avoltri. Kar veliko slovenskih prevoznikov naklada tukaj in sicer 1370 metrov visoko. No ja, vsaj piše tako na plastenkah. Problem tu pa ni višina, ampak cesta katera ima naklon do 18 stopinj, kot da bi šel na Vršič. Pozimi, ko je sneg je včasih tudi z verigami nemogoče priplezati gor. Tu naložim mineralno vodo in sicer 24.180 kg, pa brž v dolino! Do avtoceste je 55 minut, kjer nato moj Actros spet lažje zadiha.

Vodo vedno vozim v vzhodni konec Nemčije( Berlin, Dresden, Halle). To je terminska roba, tako ,da imaš vedno dovolj časa, da prideš na razklad pravočasno. Tretji dan razložim in odidem v Kamenz, kjer stoji sigurno najčistejše podjetje kar sem jih kdaj videl in teh ni bilo malo. »Ceradarji« imamo privilegij natovarjati s strani, kjer ti nalaga dve paleti naenkrat posebno dvigalo. Tu velja omeniti še poceni kantino, ter čiste sanitarije s tušem. Resda so malce čudni  ti vzhodni Nemci, a vseeno zelo prijazni, dosledni in natančni!

Vodo vedno vozim v vzhodni konec Nemčije( Berlin, Dresden, Halle). To je terminska roba, tako ,da imaš vedno dovolj časa, da prideš na razklad pravočasno. Tretji dan razložim in odidem v Kamenz, kjer stoji sigurno najčistejše podjetje kar sem jih kdaj videl in teh ni bilo malo. »Ceradarji« imamo privilegij natovarjati s strani, kjer ti nalaga dve paleti naenkrat posebno dvigalo. Tu velja omeniti še poceni kantino, ter čiste sanitarije s tušem. Resda so malce čudni  ti vzhodni Nemci, a vseeno zelo prijazni, dosledni in natančni!

Pot domov je vedno lepa in kilometri kar letijo. Včasih imam občutek, da avto že sam pozna pot do doma.

Na koncu pa bi rad omenil še naše skladiščnike in mehanike, kateri opravijo umazana dela in na katere vse prevečkrat stresamo slabo voljo.

PA DOBR RAJŽAJTE, kot pravi naš  Sašo!

Sodelavec Aleš – Sveder