Bil je sončen nedeljski dan, ko sva se z Robijem dobila na počivališču Ljubljansko-Barje…

Prvo, ko sva prišla do tovornjaka sva ga prižgala, da se segreje na delovno temperaturo. Nato je sledil vizualni pregled o morebitnih poškodbah ali kraji na najinem tovornjaku. Medtem, ko se je tovornjak segreval sva preložila vse stvari iz osebnega avtomobila v tovornjak in vstavila mojo kartico.

Bil je sončen nedeljski dan, ko sva se z Robijem dobila na počivališču Ljubljansko-Barje…

Prvo, ko sva prišla do tovornjaka sva ga prižgala, da se segreje na delovno temperaturo. Nato je sledil vizualni pregled o morebitnih poškodbah ali kraji na najinem tovornjaku. Medtem, ko se je tovornjak segreval sva preložila vse stvari iz osebnega avtomobila v tovornjak in vstavila mojo kartico. Na žalost naju je neki Romunski voznik zaparkiral z svojim tovornjakom zato sva porabila cca. 10min, da sva ga izsledila na velikem počivališču. Ko se je tovornjak lepo segrel sva z Robijem pričela najino potovanje proti Luki Koper. Moram priznati, da so moji prvi kilometri v novem modelu Actros-a potekali zelo zanimivo. Bil sem zelo presenečen kako je tretja generacija Actros-a zelo udobna za vožnjo.

Svojo pot sva nadaljevala proti počivališču pred izvozom Unec. Tam nama je Robi odšel po kavo jaz sem pa med tem časom opral vetrobransko steklo in vsa vzvratna ogledala. Ravno, ko sem končal se je Robi vrnil z kavo in čas je bil, da se odpraviva proti nakladališču.

Med potjo do luke sva na avtocesti srečala veliko SIGR-jevih tovornjakov, ki so se naloženi vračali proti Jesenicam, kjer ima SIGR tudi svoj logistični center.

Ko sva prišla v Koper je bilo potrebno zapeljati skozi terminal, kjer je Robi skočil v biro, jaz sem pa medtem zapeljal do izvoza iz terminala.

Ko sva plačala obvezno takso terminala sva se podala proti vhodu v luko pred katero je bilo malo morje tovornjakov. Mimo carinika sem zapeljal proti znani špediciji po nakladalni nalog in navodila, kje se bo nakladalo ter za kam.

Medtem, ko je Robi šel po nalog sem  obrnil tovornjak in ga počakal na parkirišču. Odpeljala sva se do nakladališča, kjer je bilo kar precej tovornjakov.

Medtem, ko sva čakala na špediterja so se pripeljali ostali Sigrjevi tovornjaki. Med dolgim čakanjem na naklad smo si z vozniki izmenjevali razne izkušnje oziroma prigode na poteh, ter si krajšali čas tudi z pogledi na luštno punco, ki je sedela v nekem Grškem tovornjaku. Z Robijem sva prišla med prvimi naložila pa skoraj med zadnjimi.

Ko sva naložila je bila ura že krepko čez osem, zato sva hitro nadaljevala pot proti Ljubljani.

Vozil sem polno naložen tovornjak z paprikami iz Izraela. Roba ni bila ravno lahka, zato sem bil zelo presenečen nad zmogljivostjo najinega Actros-a, ki premore 480 konjskih moči. Svojo pot za volanom sem nadaljeval do počivališča Ravberkomanda, kjer sva se zamenjala in si vzela nekaj minutni odmor za malico medtem, ko je tahograf zaznaval Robijevo kartico. Nažalost sem volan prepustil Robiju zato sem se moral odmaknit na sovoznikov sedež.

Svojo pot sva nadaljevala do počivališča Barje, kjer sem imel parkiran svoj avto.

Usedel sem se v avto in odpeljal domov k punci, medtem ko je Robija čakala še cela noč vožnje proti Nizozemski.

Moram priznat, da je nedeljski dan potekal zelo lepo in da mi ni žal, da sem ga preživel v tovornjaku.

Lp Dino Hušić ”Scotty 73”